Peaceful Lands or a Dangerous Frontier: The Krivich-Lithuanian Borderland at the End of the First Millennium A.D. in the Light of Archaeological Evidence

Alekseev L. V. 1966, Polockaja zemlja (očerki istorii Severnoj Belorussii) v IX–XIII vv., Moskva.

Baronas D. 2008, The year 1009: St Bruno of Querfurt between Poland and Rus’, Journal of Medieval History 34, 1–22.

Cross S. H., Sherbowitz-Wetzor O. P. (eds) 1953, The Russian Primary Chronicle: Laurentian Text, Cambridge (MA).

Čarnjaŭski M. M. 2003, Schema-2 – ad stajanki nealitu da rybackaha paselišča Siarèdnjavečča, Matèryjaly pa arhealogii Bielarusi 7, 44–48.

Enukov V. V. 1990, Rannije etapy formirovanija smolensko-poločskih krivičej, Moskva.

Eremeev I. I. 2023, Slavjane i normanny k severu ot Dnepra do načala X v. Načal’nye ètapy slavjano-skandinavskih ètnokul’turnyh vzaimodejstvij, Vostočno-Bal’tijskom regione po dannym arheologii vol. 1. Rannesrednevekovaja slavjanskaja kolonizacija v VostočnoBal’tijskom regione. Metodologija izučenija, geografičeskij kontekst, arheologičeskie pamjatniki, Sankt-Peterburg.

Font M. 2013, Prebyvannie Bruno Kverfurtskaha u Kijeve – fakty, pytanni, gipotezy, Studia Slavica Hungarica 58/1, 39–48.

Gavrituhin I. O. 1997, Malen’kija trapecapadobnyja padvieski z paloski z presavanych točak pa nižnimu kraju, Hìstoryčnaarhealagičny zbornik 12, 43–58.

Giese M. (ed.) 2004, Die Annales Quedlinburgenses, Monumenta Germaniae Historica, Scriptores rerum Germanicarum in usum scholarum separatim editi 72, Hannover.

Grimalauskaitė D., Remecas E. 2020, Money in Lithuania, Vilnius.

Ken’ko P. M. 2015, Arheologičeskie issledovanija v Ol’šanah v 2010–2013 gg., in: A. A. Kavalenja (ed.), Belarus’ praz pryzmu rehijanal’naj historyi: Ašmjany i Ašmjanski rehijon: zbornik navukovych artykulau, Minsk, 21–43.

Kurila L. 2005a, Lietuvių etninė riba rytuose IX–XII a. (1. Archeologijos duomenys), Lietuvos archeologija 27, 59–84.

Kurila L. 2005b, Lietuvių etninė riba rytuose XI–XIV a. (2. Rašytinių šaltinių duomenys), Lietuvos archeologija 28, 121–132.

Kurila L. 2005c, Vostočnaja granica kul’tury vostočnolitovskih kurganov v IX–XII vv., in: V. A. Fedosik, I. O. Jevtuhov (eds), Materialy VI Meždunarodnoj naučnoj konferencii v čest’ akademikov AN BSSR N. M. Nikol’skogo i V. N. Perceva, Minsk, 13–18.

Kurila L. 2016, East Lithuanian Barrows – Burial in the Cradle of Lithuanian Tribes, in: G. Zabiela, Z. Baubonis, E. Marcinkevičiūtė (eds), A Hundred Years of Archaeological Discoveries in Lithuania, Vilnius, 192–207.

Lavrent’evskaja letopis’, t. 1: Povest’ vremennych let, in: Polnoe sobranie russkich letopisej, vol. 1, 1926, Leningrad.

Lietuvos TSR archeologijos atlasas 4, I–XIII a radiniai, Vilnius.

Lisiejčykau D. 2020, “U miastèčku palova rusi, a palova katolikoŭ…” Miaža rassialennja “ruskaj” ètnakanfiesijnej supol’nasci ŭ Vialikim Kniastvie Litouskim u śiaredzinie XVIII st., Bielaruski histaryčny časopis 6, 3–9.

Luhtan A., Ušinskas V. 1988, K probleme stanovlenija Litovskoj zemli v svete arheologičeskih dannyh, in: L. D. Pobol’, A. Z. Tautavičius (eds), Drevnosti Litvy i Belorussii, Vilnius, 89–104.

Miadzvedzeŭ A. M. 1999, Kultura ŭschodnielitouskih kurhanou, in: V. I. Šadyra, V. S. Viarhei (eds), Arhealohija Bielarusi 2. Žalezny vek i ran’nija sierèdnjaviečča, Minsk, 384–391.

Moravcsik G. (ed.) 1967, Constantine Porphyrogenitus: De Administrando Imperio (2nd rev. ed.), Washington, D.C.

Nasonov A. N. (ed.) 1950, Novgorodskaja pervaja letopis’ staršego i mladšego izvodov, Moskva–Leningrad.

Nefëdov V. S. 2000, O vremeni vozniknovenija kul’tury smolensko-poločskih dlinnyh kurganov, in: Arheologija i istorija Pskova i Pskovskoj zemli. Materialy naučnogo seminara. 1996–1999 gg., Pskov, 191–199.

Nefëdov V. S. 2007, Mogil’niki smolenskih dlinnyh kurganov v Smolenskom Podneprov’je i Podvin’je: arheologičeskaja karta i topografija, Tverskoj arheologičeskij sbornik 6.2, 185–191.

Nefëdov V. S. 2011, Smolenskie kriviči i Rus’: severoevropejskie i drevnerusskie izdeliya v smolenskih dlinnyh kurganah, in: N. A. Makarov, E. N. Nosov (eds), Trudy III (XIX) Vserossijskogo arheologičeskogo s’ezda, Velikij Novgorod–Staraja Russa II, SanktPeterburg–Moskva–Velikij Novgorod, 75–77.

Nefëdov V. S. 2012, Rannije etapy politogeneza na territorii Smolenskoj zemli (konec IX – pervaja polovina XI v.), in: S. D. Zaharov (ed.), Severnaja Rus’ i problemy formirovanija Drevnerusskogo gosudarstva, Moskva–Vologda, 89–113.

Nefëdov V. S. 2020, Drevnosti saltovskogo kruga v smolenskih dlinnyh kurganah, Hazarskij al’manah 17, 151–174.

Ochmański J. 1981, Litewska granica etniczna na Wschodzie od epoki plemiennej do XVI wieku, Poznań.

Plavinski M. A. 2017, Kurhanny mohil’nik Pahošča ŭ kantèkście synhronnych starazhytnasc’au Brasłaŭskaha Paazer’ja, Minsk.

Plavinski M., Tarasevich V., Makouskaya V. 2024, The study of burial sites of the second half of the 1st – early 2nd millennium in the Upper Vilija region in 2012–2021: goals, results, perspectives, Ochrona Zabytków 2, 233–258.

Plavinskij N. A. 2019, Na zapadnyh rubežah krivičeskogo mira, Kraj Smolenskij 2, 111–114.

Plavinskij N. A., Tarasevič V. N. 2021, Predvaritel’nye rezul’taty raskopok nekropolja vtoroj poloviny I tys. n. e. Navry II v kontekste izuchenija pogrebal’nyh pamjatnikov severnyh regionov Respubliki Belarus’, Kratkije soobščenija Instituta arheologii 263, 298–326.

Plavinskij N. A., Tarasevič V. N. 2022, Beskurgannye pogrebenija krivičej po materialam nekropolja Navry II Mjadel’skogo rajona Minskoj oblasti Respubliki Belarus’, Stratum plus 5, 273–301.

Radiņš A. 1999, 10.–13. gadsimta senkapi latgaļu apdzīvotajā teritorijā un Austrumlatvijas etniskās, sociālās un politiskās vēstures jautājumi. Latvijas Vēstures muzeja raksti 5, Rīga.

Sedov V. V. 1974, Dlinnyje kurgany krivičej, Svod arheologičeskih istočnikov E1–8, Moskva.

Sedov V. V. 2001, Litva i krivichi, Lietuvos archeologija 21, 81–88.

Šmidt E. A. 1968, O smolenskih dlinnyh kurganah, in: E. I. Krupnov (ed.), Slavjane i Rus’: sbornik statej k 60-letiju akademika B. A. Rybakova, Moskva, 224–229.

Šmidt E. A. 2012, Kriviči Smolenskogo Podneprov’ja i Podvin’ja (v svete arheologičeskih dannyh), Smolensk.

Štychaŭ H. V. 1992, Kryvičy: Pa matèryjalach raskopak kurganou u Paŭnočnaj Bielarusi, Minsk.

Tarasevič V. 2020, Hìstoryja vyvučennja žanočaha stroju kultury smalienska-polačkih doŭhih kurhanou: vyniki i sučasny stan, Mèsta: hìstoryja, kul’tura, suspil’stva 4 (11), 37–56.

Tautavičius A. 1958, Šalčininkų rajono pilkapynų tyrinėjimai, Iš lietuvių kultūros istorija 1, 65–82.

Volkaitė-Kulikauskienė R. 1959, Senovės lietuvių moterų galvos danga ir jos papuošalai, Iš lietuvių kultūros istorijos 2, 30–53.

Zverugo Ja. G. 1989, Verhnee Poneman’e v IX–XIII vv., Minsk.